Najbližji in najdražji

Prazniki so med nami in že od nekdaj jih povezujem z družino. Čas božiča je torej čas, ko razmišljam o najbližjih…o starših, sorodnikih, prijateljih. Letos še posebej. Koga želiva ob sebi na ta poseben dan? Le najbližje? Najine odštekane prijatelje? Vse sorodnike? Tudi tiste, ki jih vidiva enkrat na leto? 

Tisoč vprašanj…

 …en odgovor.
Preveliki čveki sva. Zato ne skrivava niti poroke in niti datuma. Kljub temu sva se odločila še za ''Save the date'' kartice. Odposlala sva jih skupaj z božično-novoletnimi voščilnicami in sedaj so obveščeni vsi. Vsi, ki imajo v najinem življenju pomembno vlogo. Vsi, ki jih na ta dan želiva ob sebi.

P.S.:  ''Save the date'' pri nas ni tako poznan in priznam, da me je skrbelo kako bodo ljudje reagirali na preprosto najavo datuma…ampak odziv je bil več kot pozitiven (tudi s strani starejših). 

Tako, da bodoče nevestice, kar pogumno :)

Zaključek poglavja

Spomladi sem zapustila Ljubljano…tako po tiho, kot je skopnel zadnji sneg. S cvetlicami pa se je prebujal tudi diplomski projekt. Kar nekaj živčkov je bilo prisotnih, saj nam je nov študijski program naložil skupinsko delo in težavam kar ni in ni bilo konca. Organizacijskih seveda…ljudje s katerimi smo sodelovale so bili odlični in rezultati pozitivni. Tako ali tako pa smo težavam pokazale, da pri nas nimajo kaj iskati in v dvojicah projekt uspešno pripeljale do konca. Za nami je zagovor, Slovenija pa je bogatejša za dve diplomirani delovni terapevtki. Zaključila sem pomembno poglavje svojega življenja, a kot pravijo: ''Človek se uči dokler živi, saj je življenje najboljši učitelj!''

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~Ƹ̵̡Ӝ̵̨̄Ʒ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

V prvi vrsti gre zahvala mentorici ga. Tanji Križaj, dipl. del. ter., MSc., ki je kot mentorica bila 

učiteljica, vodnica in vzornica. Hvala za vodenje skozi pot diplomskega projekta, 
za vse strokovne kritike, napotke in nasvete, ki so zaznamovali naše delo.

Zahvala tudi delovni terapevtki Doma starejših občanov Prebold, Meti Rojšek, dipl. del. ter., 

ki nas je prijateljsko sprejela in ponudila pomoč. Iskrena hvala za vse nasvete, 

za razumevanje, spodbudo in dobro voljo.

Velika zahvala gre moji družini, ki me je spremljala skozi vsa študijska leta.  

Hvala mami  in ati, da sta me gnala, mi stala ob strani in me spodbujala.

Hvala Primožu! ♥ 

Iz tvoje želje po mojem uspehu sem črpala moč, tvoje spodbujanje mi je pomagalo 

skozi težke trenutke in tvoja ljubezen me je navdajala s pozitivno energijo.

Zahvala gre tudi vsem mojim prijateljem. Hvala, ker ste me bodrili in zaupali v moje delo.

In za konec še zahvala soavtorici Špeli* Za pomoč pri študiju, medsebojno sodelovanje, 

vse pogovore, besede spodbud, nasmehe in prijateljstvo.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~Ƹ̵̡Ӝ̵̨̄Ʒ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Ustvarjanje VII

Cvetje

Na splošno nisem ravno ljubiteljica rož. Cvetoči balkoni name ne naredijo posebnega vtisa in všeč so mi tudi okenske police brez lončnic. A kljub temu me pisani šopek ob rojstnem dnevu ne pusti ravnodušne…vrtnice, ki mi jih prinaša dragi pa sestavljajo mozaik najlepših trenutkov. 

Cvetje je sestavni del poroke in želim, da odraža svežino narave in čarobnost dneva. Seveda pri izbiri glavnega cveta nisem imela težav. Orhideje obožujem, všeč pa so tudi dragemu. Simbolizirajo uspeh, lepoto ter prefinjenost, so kitajski simbol za veliko otrok in kar je najpomembneje – izražajo ljubezen.

In kako naprej? Razmislila sva o barvi in izbrala zeleno. Razmislila sva o rdeči niti in izbrala pentljo. Ustavila pa sva se pri drugem cvetu…spremljevalnem, cenejšem, sezonskem. A tudi to sva rešila. Izbrala sva hortenzijo. Bogate zelene bučke in enostaven, eleganten, bel cvet orhideje. 

Upam, da bodo vse odločitve tako lepo stekle…tudi v življenju!

                                          (Vir: Kuga Designs)

Spomini

Razmišljam kako pomembni so spomini. Ne le tisti v glavi,  v našem srcu … temveč tudi spomini, ki jih lahko primemo v roko, pokažemo svojim najdražjim in pustimo za prihodnje generacije. Fotografije hranim na računalniku, objavljam na spletu in kar je najpomembneje – dajem jih v razvijanje. Nič ni lepšega, kot albumi polni spominov. Njihova polica bo kmalu polna, zato jim bom v novem stanovanju pripravila poseben kotiček. S fotografijami sem zasvojena in brez fotoaparata ne grem nikamor (no, malce me rešuje kamera na telefonu :)).

Prišel pa bo dan, ko svojega fotoaparata ne bom mogla vzeti s sabo, ne bom gledala izza objektiva in ne bom lovila tistih drobnih detajlov, ki me tako osrečujejo. Takrat bo najin dan! In vso srečo (z detajli vred) bova morala zaupati v roke, oči in srce drugih.

Pregledala, premislila, prespala, spraševala, izvedela, opazovala, občudovala in se odločila. 

Zaupava RD2 Photography in Video Kleva!

Najino gnezdece

Znanec je svojo novo stanovanje še pred vselitvijo poimenoval ''dom'' in prijateljica je pod fotografijo zakoličene parcele napisala ''naša hiša''. So štirje koli za vsakogar hiša? Je prazno stanovanje dom? Kdaj hiša postane dom? In kaj sploh je dom? 

Živim v hiši, pri starših. To je moj dom od otroštva. Hiša je velika in v zgornji prostorih bova z dragim imela svoje stanovanje, s svojim vhodom in svojo teraso. To je projekt, ki mi polni roke, krade noči in zapolnjuje misli že vso pomlad, poletje in jesen ... zima pa že trka na vrata. Projekt imenujem ''stanovanje'', ko bo ta končan, pa bova ustvarila ''dom''. Zame dom niso le štiri stene, postelja in vhod, ki sem si ga vedno želela. Ustvarjanje dóma je večji, a spontan projekt. Ko bova zadihala med stenami polnimi fotografij … ko bodo jutra dišala po kavi … ko bova ob večerih sedela na terasi in s prijatelji klepetala ob kozarcu vina … ko bova prvič iz postelje skozi okno opazovala sneg, mraz pa zaradi ljubezni (troslojnih oken in dobre izolacije :)) ne bo mogel do naju … takrat bo najino stanovanje postalo dom. 

Najprej stanovanje, potem dom … in tako počasi nastaja najino gnezdece.