Zaključek poglavja

Spomladi sem zapustila Ljubljano…tako po tiho, kot je skopnel zadnji sneg. S cvetlicami pa se je prebujal tudi diplomski projekt. Kar nekaj živčkov je bilo prisotnih, saj nam je nov študijski program naložil skupinsko delo in težavam kar ni in ni bilo konca. Organizacijskih seveda…ljudje s katerimi smo sodelovale so bili odlični in rezultati pozitivni. Tako ali tako pa smo težavam pokazale, da pri nas nimajo kaj iskati in v dvojicah projekt uspešno pripeljale do konca. Za nami je zagovor, Slovenija pa je bogatejša za dve diplomirani delovni terapevtki. Zaključila sem pomembno poglavje svojega življenja, a kot pravijo: ''Človek se uči dokler živi, saj je življenje najboljši učitelj!''

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~Ƹ̵̡Ӝ̵̨̄Ʒ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

V prvi vrsti gre zahvala mentorici ga. Tanji Križaj, dipl. del. ter., MSc., ki je kot mentorica bila 

učiteljica, vodnica in vzornica. Hvala za vodenje skozi pot diplomskega projekta, 
za vse strokovne kritike, napotke in nasvete, ki so zaznamovali naše delo.

Zahvala tudi delovni terapevtki Doma starejših občanov Prebold, Meti Rojšek, dipl. del. ter., 

ki nas je prijateljsko sprejela in ponudila pomoč. Iskrena hvala za vse nasvete, 

za razumevanje, spodbudo in dobro voljo.

Velika zahvala gre moji družini, ki me je spremljala skozi vsa študijska leta.  

Hvala mami  in ati, da sta me gnala, mi stala ob strani in me spodbujala.

Hvala Primožu! ♥ 

Iz tvoje želje po mojem uspehu sem črpala moč, tvoje spodbujanje mi je pomagalo 

skozi težke trenutke in tvoja ljubezen me je navdajala s pozitivno energijo.

Zahvala gre tudi vsem mojim prijateljem. Hvala, ker ste me bodrili in zaupali v moje delo.

In za konec še zahvala soavtorici Špeli* Za pomoč pri študiju, medsebojno sodelovanje, 

vse pogovore, besede spodbud, nasmehe in prijateljstvo.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~Ƹ̵̡Ӝ̵̨̄Ʒ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~