Bil je povsem običajen junijski dan..sončno jutro, 4 dni pred predvidenim rokom. Ob 8 uri sem imela pregled pri ginekologinji, ob devetih pa je Ina imela sistematiko za tri leta. Dragi je bil v službi, zato sva k zdravniku odšli z mojima staršema. Ko smo vse uredili, smo skočili še v trgovino, potem pa v miru na kavico in "nagradni" sladoled.
V trgovini me nekaj začne špikat, ampak še dve uri nazaj sem bila na CTG-ju, zato si nisem mislila, da bi lahko šlo zares. Ob 11.30 pridemo domov, rahle bolečine pa še zmeraj prihajajo, zato začem gledat na uro. To je to, intervali so tu...mamici namignem, da bom verjetno šla, pokličem tudi dragega, a mu rečem naj še ne hodi iz službe, atiju (edinemu, ki me lahko pelje) pa naročim naj nikamor ne hodi. Minute med popadki se začnejo krajšati in zaradi hitrosti prvega poroda se odločim, da ne čakam več. Skočim pod tuš in se s popadki na 10 minut odpravim v porodnišnico. Ob 13.30 me po opravljenem CTG-ju pregleda še zdravnica in odloči, da namesto v porodno sobo, grem še na oddelek.
Do takrat je v Celje prišel tudi možek, saj se je odločil, da vseeno prej oddide iz službe...in hvala bogu, da se je tako odločil. Ob 15.00 mi je odtekla voda in ob 16.01 sem v naročju že držala svoj drugi zakladek. Hitreje, a bolj boleče, kot prvič, z raztrganino, a povsem naravno, brez klistirja in protibolečinskih sredstev.. z ljubečo pomočjo dragega in najboljše babice ga. Žagar (Porodnišnica Celje), ki je povsem po naključju na svet spravila obe moji princeski.
"Najprej sva imela drug drugega, nato sva dobila vaju, sedaj imava vse!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar