Cimri

Bil je zadnji teden v Ljubljani. Iztekali so se zadnji dnevi študentskega bivanja. In vsak dan sva zaključili z istim stavkom…to je bil zadnji ponedeljek…to je bil zadnji torek. In tako vse do petka, ko sva tri leta študentskega življenja pospravili v škatle in se odpravljali na zadnje predavanje. Vprašala me je kdaj greva od doma? Spogledali sva se…od doma? Seveda. Stanovanje je bilo tri leta najin dom. Pa čeprav v Ljubljani. Mesta se v vseh teh letih niti nisem navadila. Komaj sem čakala dan, ko bom lahko spakirala in se vrnila domov, v naravo, med svoje najbližje. Ta dan je prišel…v meni pa mešani občutki, ki se jih niti ne da opisati.

Študentskega življenja je konec, dokler ne diplomirava pa nama ostane še status :) 
in vsi nepozabni spomini, ki se jih bova vedno spominjali ter jih premlevali ob skodelicah kave.

V življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot. 
Čas, da slediš svojim sanjam. Čas, da razviješ jadra svojih prepričanj. 
(Sergio Bambaren)