Trinajstica

V novo leto sem stopila brez računalnika. Bil je moj prvi prenosnik, moj študentski računalnik in kot bi vedel za opravljeno diplomo, me je sedaj zapustil. Na srečo imamo še hišnega, ki mi pomaga ostati v civilizaciji, a s pisanjem bloga sem vseeno odlašala. Navajena sem sedenja na kavču, nog zavitih v toplo odejo in računalnika v svojem naročju. Kadar sem udobno nameščena besede kar letijo iz mene…tokrat pa sedim na trdem stolu in tale odstavek pišem že celo večnost. Gledam v roke, ki počivajo na tipkovnici in iščem črke, da vam še pred koncem januarja zaželim srečno, uspešno in zaljubljeno leto 2o13!

Ko takole strmim, mi misli uidejo k zaročnem prstanu, ki krasi prstanec moje leve roke. Rimljani so verjeli, da je povezan s srcem (simbolom ljubezni) preko žile, ki so jo imenovali ''vena amoris''. A nekaj zagotovo drži; leva je bližje srcu. Nekateri se strinjajo z mano, drugi prerekajo, spet tretji pravijo naj ga hitro prestavim, ker nošenje na levi prinaša nesrečo. Nisem vraževerna, ne primem se za gumb, ko zagledam dimnikarja, ne bojim se črnih muck in prav nasmejalo me je, ko sem izvedela, da obstaja medicinski izraz za strah pred petkom trinajstim (paraskavedekatriafobija).  

Kakorkoli…trinajstica je tu in jaz pravim, da bo srečna – letos se poročim!