Sveti dan

Samo enkrat ta sveti je dan, samo enkrat postaneš kristjan... 

In včeraj je bil ta dan, velik dan za našo dojenčico, velik dan za našo družino. Tako čudovita je bila v beli oblek'ci in z rožico ''v laseh''. In pridna, prav nič se ni nalezla moje treme in nervoze.

  Tako lepo je spala, da sva lahko z atijem v miru popila jutranjo kavo in poskusila babičino potico, ko sva se uredila, pa je bila na vrsti ona. Skoraj smo bili že pri cerkvi, pa se spomnimo, da smo pozabili dudo (seveda se je nekje mogla poznat moja nervoza), a k sreči nismo tako daleč, da bi zamudili k sveti maši.

Skočili smo iz avta, na hitro pozdravili povabljence in že smo v zakristiji čakali na povabilo gospoda župnika. ''Kaj želite za vašega otroka?'' je vprašal, ''Sveti krst!'' smo odgovorili, molili smo in peli, orgle so igrale.. naša deklica pa je vse to radovedno spremljala iz botrinega naročja. Kot bi vedela kdaj se njena vloga konča in obred zaključi, je postala utrujena in zadnji del maše prespala v mojem objemu. Pa je nismo dolgo pustili spati, saj je bil čas za fotografiranje. Pri meni brez beleženja spominov pač ne gre, da pa sem lahko glede tega ostala povsem mirna, je poskrbel Rok (RD2 photography). Po fotkanju v cerkvi, smo se objektivu nastavljali še na Ranču Nika, dokler ni naša krščenka naznanila konec in dala jasno vedeti, da nas ima dovolj :)

 

Medtem, ko je dremuckala v vozičku, smo mi napolnili naše želodčke in tako preživeli še en lep, sončen dan. 

In zaključili mesec…ČUDOVIT SI BIL MOJ AVGUST!