Sem v obdobju
razmišljanja..no, pa saj mislim, da ženske imamo takšno obdobje večkrat :)
Razmišljam kje sem, kaj sem v življenju dosegla, koliko lepega sem doživela,
kaj me še čaka in kako bom nadaljevala.
S pisanjem bloga sem
začela na prehodu v študentska leta. Opisala sem se z besedami. Družina. Narava. Ustvarjanje. Dotik.
Drobtinice. Besede ostajajo, a njihov pomen se spreminja. Vmes sem
diplomirala, se poročila, se prvič zaposlila, opravila strokovni izpit, se preselila
na svoje. Družina je
zamenjala generacijo, sedaj sem žena in mama, sedaj družinsko življenje zajemam
z veliko žlico in neizmerno uživam. Narava
seveda ostaja ista, le moj odnos se je spremenil. Na sprehodih sem fotoaparat
zamenjala za voziček…sedaj ne opazujem okolico, temveč otroka, ki jo opazuje z
enakim navdušenjem. Ustvarjanje s
fotoaparatom, kuhalnico, škarjami je na stranskem tiru…ampak, če želiš dan
izkoristiti na polno, moraš biti ustvarjalen na vsakem koraku. Dotik je z rojstvom dobil povsem nov
pomen in ''drobtinice'' so se
množično povečale.
Z navdušenjem
pričakujem pomlad, zelenje in tople sončne žarke, a takrat se zaključi tudi moj
porodniški dopust, službe pa ni na vidiku. A ostajam optimist, saj pravijo, da
z dobro voljo in pozitivno energijo lažje dosežemo cilj…in do sedaj se je to v
mojem življenju izkazalo za še kako resnično. Do takrat pa mi ostajata ljubezen
in sreča. In ob tem lahko zaključim samo še s stavkom: ''Da bi le bili
zdravi.''
♥♥♥
Ni komentarjev:
Objavite komentar