Tole praznovanje sem
načrtovala že zelooo dolgo…najprej v glavi, potem moram vedno vse zapisati (saj
veste, pametni pišejo :)), sledi pa ''guglanje'' in tako naprej, dokler stvar
ne postane zelo resna. Praznovanje 1. rojstnega dne se mi je zdela zelo pomembna
stvar in kljub temu, da pikica najverjetneje sploh ni razumela tega pompa, sem
hotela, da je nepozabno in da bo čez par let, s pomočjo fotografij, iz tega
nastala njej zelo zanimiva zgodba. Izbrala sem temo, dodala veliko roza in bele
barve, naročila oblekico…izdelala vabila, plakate, zastavice, dekoracijo. Torta
je bila naročena, babica je že naredila plan peke, atija sem zadolžila za
pijačo in tudi za jedačo je že bilo poskrbljeno. Le kaj bi lahko šlo narobe?
Seveda, edina stvar,
ki se ne da rezervirati in se ne prilagaja...vreme. Hladen in deževen dan mi je
podrl plane in nad mano pustil oblak tečnobe. Čas je bil za plan B. Streho,
stene, toplejša oblačila in še in še stvari, ki jih sama nisem mogla postoriti
in tako so s tistega oblaka tečnobe začele švigati strele.
In kar naenkrat je
napočil čas za zabavo. Vsa dekoracija je bila na svojem mestu, moja malčica je
bila tudi v toplejših oblačilih (v mojih očeh) najlepša, bel paviljon s
koprenastimi stenami pa je pričaral čudovito okolje in pozno popoldne se je
pokazalo celo sonce, ki je pregnalo vse dežne kapljice.
Tisti oblak nad mano
je seveda kar hitro odpihnilo in, če pomislim za nazaj, je bila vsa skrb odveč.
Nikoli ne bom vedela, ampak videti je bilo, da je tudi slavljenka uživala, se
nacartala, igrala, nafotkala, poskusila tortico in, ko je napočila njena ura,
sladko zaspala. Takrat pa je napočil tudi čas, da sva si z atijem čestitala za
prvo družinsko leto in nazdravila v krogu prijateljev <3 :)
