petek, 22. maj 2015

1. svečka

Naših 12 od dvanajstih je naokrog. Danes je moja dojenčica postala malčica. Ves teden sem se sprehajala po spominih in kar ne morem verjet kako hitro je minilo prvo leto, kako hitro se je iz nebogljene novorojenčice spremenila v živahno in nasmejano lepotičko. Iz meseca v mesec, iz dneva v dan me je presenečala. Vsak gib, vsak glas, vsak nasmeh, vse je zapisano v srce. Pravi čudež je, ne le ona…čudež je narava, čudež smo ljudje, naš nastanek, naša življenja, naši odnosi in ljubezen – ljubezen je največji čudež.
 
ENA SAMA LJUBEZEN
Prišel je, bolj žalosten kot vesel,
na ta svet, da bi pel.
Prišel je poln upov in praznih rok
na pomladni praznik otrok.
Prišel je majhen, drobcen, ubog
in zatrobil v srebrni rog.
In pesem ne žalostna, a čudno mila
se je čez svet potočila,
da so prisluhnile v gozdu ptice
in vztrepetale bajalice,
da so se odtajale hude zmrzali
na strmi previsni skali,
da so obstali hrasti in bori
med hojo po temni gori
in so ljudje, začudeni, vsak po svoje
ugibali, kdo neki to poje.
On pa je rekel samo: To ni pesem,
to je ena sama ljubezen.
(Tone Pavček)

Draga moja malčica!
Moje življenje si obrnila in moj tempo spremenila. 
Prinesla si nekaj neprespanih noči in veliko skrbi. 
A prinesla si tudi smeh, novo učenje in otroško veselje.
Želim ti zdravo in brezskrbno otroštvo,
in da še naprej ostaneš nasmejan sonček,
ki me razveseljuje iz dneva v dan.



Ni komentarjev:

Objavite komentar