torek, 17. november 2015

Pika poka za goro...

Pesmice so pri nas že od rojstva ena najpogostejših in (verjetno posledično) najpopularnejših igric. Naš repertoar pa je ogromen in seveda ni skrivnost, da sem mogla za marsikatero besedilo povprašat strica Gugla :)

Da bo gugl še ''pametnejši'' pa naj bo nekaj besedil še na mojem blogu…

Pika poka za goro tisto dekle moje bo, črno gleda, drobno gre, tisto bo zame.
In naša druga kitica: Pika poka za goro tisto dekle moje bo, (barva oči) gleda, drobno gre, (ime punčke) ji je ime. 

Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz. Suknjica rdeča, nekaj črnih pik
res nisem velika, kot sosedov bik. Toda vsak, ki me pozna
prav zares me rad ima. Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz.

Zajček dolgoušček, bel imaš kožušček, hitre tačke, ostre zobke, dolge brke, repek siv. S kravico stanuješ, v hlevču poskakuješ, repo glodaš in korenje, deteljico in krompir. Vsakemu uideš, k meni vselej prideš, s smrčkom vohaš, prst poližeš, potlej pa vesel zbežiš.

Kuža pazi, z repkom miga, vstane, leže, tačko da. Hišo čuva, jezno laja, če nikogar ni doma. Ko pa Jurček Cicibanček truden se odpravi spat, kuža naš pred vrata leže, da ne vzame jurčka tat.

Gosenica je lezla počasi na drevo, pomigala na dolgo, pomigala kratko. Primigala je k meni
V lonček sem jo dal, nikar mi ne pobegni, zažugal sem, dejal. Ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo, pred oknom pa je letal metuljček prelepo.

Metuljček cekinček, ti potepinček, kje si pa bil. Pri majceni cvetki, drobni marjetki, medek sem pil. Potem pa želodček, poln kot sodček, bil je napit. Sem rekel marjetki, drobceni cvetki, zdaj sem pa sit. 

Na kmetiji je lepo, ija ija o, v hlevu krave mukajo, ija ija o, krava muka, mu-mu muka, na kmetiji je lepo, ija ija o…kužki glasno lajajo…tudi mucke mjavkajo…konji galopirajo…

Uživajte ob prepevanju s svojimi najmlajšimi! In ne pozabite, da to niso zahtevni poslušalci…če se besedila ne spomnite, si ga izmislite, še zanimivejše pa bo, če zraven kažete in krilite z rokami :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar