Soba za malčico

Ker smo si stanovanje uredili v zgornjem nadstropju hiše mojih staršev, smo bili glede razporeditve prostorov malce ''zabetonirani''. A vseeno nam je, s pomočjo strešnih oken, uspelo pridobiti prostor namenjen otroški sobici. Dolga je 4 metre, široka pa le meter in pol…a teh 6m² smo odlično izkoristili.

Stanovanje smo zaključevali v zadnjih mesecih nosečnosti. Ko so prihajali prvi obiski, je sobica že čakala na malo štručko. V njej je bil predalnik s previjalno mizo, otroška kad, nekaj poličk in dekoracija…nihče si ni predstavljal kako bomo v sobico kdaj postavili kaj več in vsem se je zdela tako zelo majhna. Sama sem bila nanjo navajena. Ves čas sem poznala njeno velikost, to ni bilo presenečenje in v glavi sem imela že vso nadaljnjo postavitev. Nisem se pustila zmesti, čeprav mi je tu in tam kakšen komentar glede majhne sobice vseeno stopil na živec. Takrat me je pomiril dragi, ki je odraščal v družini s tremi otroki in je bil na majhnost otroške sobe navajen.

Spadava med srečneže, ki s spanjem dojenčka nimajo (niso imeli) težav. Tako sva ''kinderped'' najine dojenčice pri 8 mesecih iz spalnice prestavila v njeno sobo. Od vsega začetka je spala v svoji posteljici in sprememba sobe ni imela nanjo nobenega vpliva. Sobi sta blizu in vrata obeh prostorov pustimo odprta…seveda pa imamo mame tako razvite čute, da se mi zdi, kot da se zbudim ob kakršnem koli zvoku, ki pride iz njene sobice :) 

Tako se je njena sobica počasi polnila…kinderped, omara, škatle z igračami…vse smo spravili noter. A vse je bilo rabljeno…nekaj sva kupila, nekaj dobila, omara pa je bila še iz moje mladinske sobe. Letos je najina malčica dopolnila dve leti in razmišljala sva, da je čas za ''taveliko'' posteljo. Odločila sva se, da tokrat kupiva novo pohištvo…sobico, ki bo samo njena. Seveda pa zaradi majhnosti prostora, to ni bilo povsem enostavno. Kar vsake sobe nismo spravili noter, pohištvo po meri pa ima zasoljeno ceno. Zbirala sem ponudbe, iskala ideje, obrnila svetovni splet in v Ikei našla posteljo, ki se raztegne. To je bilo to! Gremo v Graz :) Ponudbe ''mini'' omar pri nas sploh nisem našla, bila sem navdušena, to so bile sobice narejene posebej za malčke. In posebej za naš mini prostor :) Omara je visoka le 128 cm. Tako smo brez ''tišlerja'' zapolnili kote naše sobice.

Naj vam več povedo kar slike same:

 

Vedno sem bila zagovornica nevtralnih barv. Ko sem izvedela, da dobim punčko sem govorila, da povsem v roza ne bo oblečena, sobica je bila prvotno nežno zelene barve in oblačilca za novorojenčka so še šla po planu...sedaj pa imam doma pravo ''roziko'' in tudi pri opremljanju sobice se nisem mogla upreti skušnjavi (no, malce pa sem pokombinirala s sivo) :)

Postelja je širine 90 cm, v dolžino pa se iz 140 cm raztegne do 200 (torej do velikosti otroške postelje)..prav tako posteljno dno. Jogiju pa se dodajajo deli.

Beljenje in sestavljanje pohištva je prevzel možek, opremljanje in dekoracija pa je bilo moje veselje! 

Lightbox: Moja malasobica

Dekorativne blazine ob robu postelje: Wow! Baby

Dekica in povštrček ''sova'': 1001 dar

Preproga v bralnem kotičku: Ikea

Okvirji na steni: moje delo (DT tiskovine)

Lovilec sanj: Lovilci sanj

Priznam, na psihično pripravo lastnice nove sobice, sem čisto pozabila. Par dni pred nakupom sva ji omenila, da bo dobila novo sobico in taveliko posteljo, a ni bilo nekakšnega odziva, verjetno pri dveh letih niti ne more vedeti o čem ji govoriva. Z velikim veseljem pa je seveda sodelovala pri barvanju sten in sestavljanju pohištva…ah, najlepše se je plesti med atijevimi nogami kadar ima največ dela :) 

In ko je bila sestavljena postelja, se je začela prava norija! ''Ati, mami…soba soba soba..glej soba.'' ''Babi, dedi…soba soba…pejd, glej!'' Tako pozitivnega odziva na novo sobico si nisem niti upala predstavljati in ni lepšega občutka, kot opazovati srečnega otroka in vedeti, da si ga razveselil ♥