Poslušam in berem…ne
morem verjeti…oči se mi solzijo, srce se mi trga…upam, da so le grozne sanje…a ne
zbudim se…vse je res…zgodilo se je…tukaj in zdaj…v naši mali deželi…malemu,
nebogljenemu bitjecu.
Svojo dvoletnico sem
ravno uspavala…prebrala pravljico, zapela Nina nana, jo pocrkljala in
polubčkala…objela sem jo še močneje, kot ponavadi. Objela sem jo še za malega
angelčka…naj počiva v miru! Misel, da ji je tam lepše, me tolaži.
Ni komentarjev:
Objavite komentar