Zabava se je začela v
pravem pomenu besede - na zabaven način!
Želela sva jo
otvoriti s Time of my life, pa se je nekaj ''zalomilo'', na pomoč so priskočile
priče, fantje so se nekaj frajerišali, punce smo jim pokazale ta svoje, a kot
se za poročni ples spodobi, smo zaključili z nežnim dunajskim valčkom. Sledil je pozdrav
muzikantov, ki pa se jim je pridružil še ati. Nagovoril je svate, ženinu izrekel
dobrodošlico v družino in z napitnico Kol'kor kapljic otvoril še pevski (in
pivski :)) del večera.
.jpg)
Čudovit ambient,
prava glasba in odlična strežba so bili trije pomembni dejavniki, ki so nas
spremljali vse do jutra. A čeprav se je zdela noč kratka, je bila polna
presenečenj. Za nekatere sva poskrbela sama, spet drugi so bili namenjeni le
nama. Zaželela sva si ples neveste z očetom in ples ženina z mamo. Ko so se nam
pridružili še ostali je bilo res prečudovito…sinovi, ki so ponosno pripeljali
na plesišče svoje mame, mladi očetje s hčerkami v naročju…različne generacije
družin so odplesale svoj ples.
Sveže poročena
sestrična je prebrala pesem o ljubezni, njen mož pa jo je spremljal z nežno
glasbo. Z nama sta delila tudi svoje poročno presenečenje in nama pripravila
glasbeno točko. ''Love is about sharing'', pravita in mislim, da ni bilo svata,
ki ne bi čutil ljubezni, ki je ta večer izžarevala kar iz dveh sveže poročenih
parov. Posebno ljubezen so izžarevale tudi štiri nosečke, ki so veselje delile z
nama, da o otrocih, ki so bili tako pridni in srčkani, sploh ne govorim.
Verjetno je odveč
podatek, da je bila ura dvanajst, kot bi trenil. Polnoč pa ima svojo moč in čisto
svoj čar! Ognjemeti iz torte okrašene z belimi orhidejami, prvi odrezan kos in
skupno sladkanje…nato pa polnočni ples. Zapela nama je moževa sestra (moja
svakinja - kako lepo se sliši). A ni le zapela, v pesem je dala sebe in
naju…bilo je čarobno! In odplesala sva v ples moža in žene…do polnoči sva bila
namreč še ženin in nevesta.
Kozarčki so
žvenketali, petke so plesale, peli smo na vso moč in vso noč…dokler se nismo ''še
zadnji preživeli'' posedli za skupno mizo. Pridružili so se nam še muzikantje in
skupaj smo odpeli v jutro…
(Foto: RD2 Photography)
Svatom sva pripravila
poročno drevo (poimenovala sva ga Drevo ljubezni), štampiljke in pisalo, da so
skozi ves večer nanj tisnili prstne odtise (liste) – okvirju sva sedaj dodala
še steklo in nastala je čudovita slika, ki bo krasila najin dom. Oni pa so v
spomin dobili zahvalo z najino poročno fotografijo in škatlico peciva, ob
katerem so se lahko sladkali in obujali spomine dan po poroki.
Spomine pa smo
obujali tudi domači. Zbrali smo se ob poslušanju radijskih čestitk, klepetali
ob prijetnem kosilu, ob kavici pojedli še kos torte in nazdravili na uspešen
zakon…z dobro ohlajeno penino, ki jo je prinesla priča (ja, še naslednji dan je
skrbela zame).
In tako se je zaključila najina pravljična poroka...prava pravljica pa se šele začenja ♥
Ni komentarjev:
Objavite komentar