Razmišljanje mame

Med ''fejsbukanjem'' sem naletela na tole pismo in se odločila, da ga delim z vami. Sama sem mnenja, da se ženska, žena ali partnerka, ko postane mama ne spremeni. Spremeni se samo njena prioriteta in to je otroček, okrog katerega se njen svet vrti…od sekunde, ko se novo bitjece rodi in nedvomno, dokler mama živi.

Pismo pisateljice Laure Birks je čustveno in realno, a vsekakor se v obdobju očetovstva spremeni tudi prioriteta moškega. Morda res ne s trenutkom rojstva, vendar so očetje veliki varuhi naših malih sončkov. Ko se iz partnerstva rodi družina, se rodi tudi nova ljubezen. Zato naj to pismo ne zaokroži kot sredstvo manipulacije, a le kot iskren zapis razmišljanja mlade mamice.
 

"Dragi mož. 

Žal mi je. Žal mi je, da si bil zapostavljen v zadnjih štirih letih. Žal mi je, da so tvoje potrebe bile na drugem mestu. Zagotavljam ti, da si še vedno ena od mojih prioritet, toda nisi na vrhu seznama. Vem, da imaš svoje potrebe, sanje in želje. Ko ti povem, da želim biti tista, na katero se lahko zaneseš, to resnično mislim. Vem, da si naveličan mojih izgovorov o tem, da sem utrujena, da imam glavobole in da smrčim, ko se stisneš k meni. Verjemi mi, rada bi imela energijo, ki sem jo imela pred petimi leti.  K vragu, želela bi si energijo, ki sem jo imela pred dvema tednoma, ko sem oprala, zlikala in pospravila vseh 10 kupov perila. Seveda tega nisi videl, ker sem ti pustila, da si dobil nekaj prepotrebnega spanca. Vem, da se občasno zdi kot da ima poslovno partnerstvo. In imaš prav. Nekatere dni – celo nekaj tednov – čutiš tako. Vem, da želim najboljše za najin zakon, za naju. Ker sva skupaj res prekleto dobra, ko funkcionirava. Problem je, da so moje življenje, možgani in moje telo posvečeni temu, da sem mama tem majhnim fantom, ki izgledajo točno tako, kot ti. Čeprav jih slišim, da spijo in čeprav leživa na kavču in gledava film, so moji možgani že vedno v materinskem »modulu«. Razmišljam o prihodnosti. Razmišljam o prihodnjih 10 letih od tega trenutka. Razmišljam o tem, ali imaš delovna oblačila za jutri. Skrbi me za denar, nove mejnike in mleko. Imamo dovolj mleka? Ne morem nehati biti mama. To je tisto, kar sem trenutno. In to je čustveno, fizično in psihično naporno. Ne želim, da zame nisi pomemben, kot si bil v preteklosti. Ne morem živeti življenja brez tebe in nikoli ga ne bi mogla. Ampak preprosto dejstvo je, da si odrasel in lahko poskrbiš zase. Lahko greš na volitve, torej si lahko pripraviš tudi kosilo. Imaš izpit za avto, torej se lahko naročiš tudi k zdravniku. Ko prideš iz službe, na žalost, naletiš na najslabšo različico mene. Svojim otrokom dajem največ, kar lahko. Ne morem skrbeti za tvoje zdravje, zdravje otrok, živali in moje zdravje hkrati. Kdo, misliš, je pri tem prezrt? Nisi ti. Niti najini otroci niti živali. Ko rečem, da se ne počutim dobro, ko povem, da nisem naspana, je to zaradi tega, ker nisem poskrbela zase. Vem, da mi boš rekel, naj grem k zdravniku, naj jem bolj zdravo, pijem več vode... Toda sama sebi sem zadnja prioriteta. Vem, da moram to spremeniti. Sem oseba, ki zgolj daje. Ne krivim tebe, ne želim te spreminjati. Delaš izjemne stvari za našo družino. Garaš v službi še bolj kot ostali. Vem. Skrbiš zame bolj kot katerakoli oseba na tem svetu. Si najbolj srčen oče najinim sinovom. To je razlog, zakaj jokajo, ko moraš v službo. Nisem več oseba, ki si jo poročila pred 11 leti. Spremenila sem se in se razvila v ženo, mamo, prijateljico. Sem planerka zabav in osebna nakupovalka. Sem specializirana kuharica. Sem varuhinja naše hiše. Sem navijačica in knjižničarka. Sem dnevno in nočna medicinska sestra. Za nič ne bi spremenila to. Ne želim življenja koga drugega. Ljubim te in rada imam življenje, ki sva ga ustvarila skupaj. Toda nisem več spontana punca, ki je pila pivo, nisem več mikavna poredna punca, ki so jo srečal, ko sva se spoznala. Sem mama. In to je vse od mene.

Z ljubeznijo.

Tvoja žena"

 (Foto: google.si)