''Prstki''

Le kdo se ne razveseli voščilnice z osebnim pridihom? 

Letos smo z odtisi prstov razposlali čisto posebna praznična voščila.
 Hitro, preprosto in vseeno unikatno.

Advent...

Advent je čas veselja in ljubezni. 

Čas druženja in ustvarjanje lepih spominov. 

Čas za razmislek, počitek in 

 dolge večere ob skodelici toplega čaja. 

Božič prihaja!

 Mi se ga že veselimo in

veselo odštevamo s pomočjo koledarja, 

ki smo ga ''oblekli'' v nogavičke :) 

Pika poka za goro...

Pesmice so pri nas že od rojstva ena najpogostejših in (verjetno posledično) najpopularnejših igric. Naš repertoar pa je ogromen in seveda ni skrivnost, da sem mogla za marsikatero besedilo povprašat strica Gugla :)

Da bo gugl še ''pametnejši'' pa naj bo nekaj besedil še na mojem blogu…

Pika poka za goro tisto dekle moje bo, črno gleda, drobno gre, tisto bo zame.

In naša druga kitica: Pika poka za goro tisto dekle moje bo, (barva oči) gleda, drobno gre, (ime punčke) ji je ime. 

Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz. Suknjica rdeča, nekaj črnih pik

res nisem velika, kot sosedov bik. Toda vsak, ki me pozna

prav zares me rad ima. Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz.

Zajček dolgoušček, bel imaš kožušček, hitre tačke, ostre zobke, dolge brke, repek siv. S kravico stanuješ, v hlevču poskakuješ, repo glodaš in korenje, deteljico in krompir. Vsakemu uideš, k meni vselej prideš, s smrčkom vohaš, prst poližeš, potlej pa vesel zbežiš.

Kuža pazi, z repkom miga, vstane, leže, tačko da. Hišo čuva, jezno laja, če nikogar ni doma. Ko pa Jurček Cicibanček truden se odpravi spat, kuža naš pred vrata leže, da ne vzame jurčka tat.

Gosenica je lezla počasi na drevo, pomigala na dolgo, pomigala kratko. Primigala je k meni

V lonček sem jo dal, nikar mi ne pobegni, zažugal sem, dejal. Ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo, pred oknom pa je letal metuljček prelepo.

Metuljček cekinček, ti potepinček, kje si pa bil. Pri majceni cvetki, drobni marjetki, medek sem pil. Potem pa želodček, poln kot sodček, bil je napit. Sem rekel marjetki, drobceni cvetki, zdaj sem pa sit. 

Na kmetiji je lepo, ija ija o, v hlevu krave mukajo, ija ija o, krava muka, mu-mu muka, na kmetiji je lepo, ija ija o…kužki glasno lajajo…tudi mucke mjavkajo…konji galopirajo…

Uživajte ob prepevanju s svojimi najmlajšimi! In ne pozabite, da to niso zahtevni poslušalci…če se besedila ne spomnite, si ga izmislite, še zanimivejše pa bo, če zraven kažete in krilite z rokami :)

Advent prihaja...

November je tu in z njegovim koncem bomo vstopili v adventni čas. Vsi vemo, da so lahko božično-novoletni prazniki stresni in naporni, a želja po pravljičnem decembru ostaja.

Vedno se držim mota – pametni pišejo in kot mlada mamica, se zavedam kako pomembna je organizacija. Lansko letne praznike sem tako, s pomočjo adventnega plana, preživela mirno in v družbi najbližjih. Nikamor se mi ni mudilo. Počasi smo odštevali s pomočjo adventnega koledarja, vsak dan malce praznovali…božični piškoti so bili pravočasno pečeni in pisanje novoletnih želja je bila prava uživancija. In kar je najpomembneje – lahko sem opazovala radovednost in iskrice v otroških očeh. Ustvarjali smo družinske spomine in zato že komaj čakamo letošnji adventni čas.

Za letošnje leto sem pripravila Adventni planer (free printables), ki vam bo v pomoč pri organizaciji (pred)prazničnega časa. Vsaka družina je unikat, vsaka ima svoje navade, vsaka svoje želje in vsaka svojo tradicijo. Zato morda planerja ne boste zapolnili do popolnosti. V njem najdete plan peke, prostor za recepte, prostor za naslove najdražjih, ideje za preživljanje prostega časa, nakupovalni seznam in prostor za seznam želja. Morda vam bo zmanjkalo prostora, morda bodo ideje kar vrele iz vas ali pa imate čisto svojo družinsko skrivnost. Takrat uporabite prazne strani in napišite svojo božično pravljico.

V kolikor bi želeli tudi prilogo Adventnega planerja pa mi za več informacij pišite na dt.tiskovine@gmail.com.

Drobna pozornost

♥ Drobne pozornosti so tiste, ki rišejo nasmehe in dajejo čarobnost našemu življenju ♥

 

Igrarije za enoletnike

Mamice enoletnikov se (hočeš nočeš) spremenimo v animatorke, idejne vodja in ustvarjalke, saj radovednost našim malih raziskovalcev pač nikoli ne počiva. Ko meni zmanjka idej, jih poiščem na internetu in tukaj bom omenila nekaj meni najljubših.  

Vlažilni robčki izblaga - verjetno ni malčka, ki ne uživam v ''razmetavanju'' robčkov. Potrebujete le prazno embalažo vlažilnih robčkov in krpice iz starega blaga.

Plastični lončki so lahko ena sama zabava. Skupaj z mačkom sestavite stolp ali obrambni zid…je pa pri nas največje veselje ob podiranju le tega.

Poligon za plazenje, za raziskovanje, premetavanje. Potrebujete čim več blazin različnih velikosti in ne pozabite mednje skriti kakšne igrače za malega raziskovalca.

''KuKu'' hiška je nadvse simpatična, a zahteva malce več spretnosti maminih prstov.

Glasno sneženje lahko spremenite in prilagodite glede na letni čas, pomembno je le, da malce ropota, saj bo tako vaja spretnosti malčku zanimivejša.

Čarovnija izginjanja je pri malih bučkah še povsem enostavna.

Tunel nogavic je popolna zabava za prihajajoče vreme.

Ogledalo ali steklenavrata vedno zaposlijo malčka, če mu dovolite, da po steklu še packa z vodo in peno, ga zamotite za dlje časa.

Oblečene rolicepapirja so uporabne na več načinov. Iz njih lahko naredite večjo igralno površino, zanimive pa so tudi čisto same. Spremenijo se lahko v daljnogled, lahko so megafon in oblečene v blago prenesejo tudi usta in slino.

Kaj se kotali in odvrti bo malček ugotovil s pomočjo poligona iz knjige. 

Prazne škatle, velikeeee ali majhne, vse so uporabne. Iz njih lahko naredite 100 in 1 igračo, le prepustite se domišljiji in uživajte v igrarijah s svojim malčkom.

Klikni za brezplačen print seznama (pdf).

Njami...

Pečen kruh z dodatki sem na internetu zasledila že nekaj časa nazaj. Ker imam v teh deževnih dneh več časa za pripravo obrokov, smo si ga pred dnevi privoščili za večerjo. Sliko končnega ''izdelka'' sem imela v glavi, recept pa sem improvizirala glede na stanje hladilnika.

Štruco kruha (no, pri nas je bila kar polovica) sem narezala na kocke nekje do sredine…pomembno je, da ne razrežete do konca. Stopila sem malce masla in ga polila po notranjosti kruha. Za nadev se uporabila piščančjo salamo, sir in papriko (narezano na male kockice), vse skupaj pa sem prelila še z ''žverklanim'' jajcem.

Pekla sem pri 200° na programu ''pizza'' toliko časa, da se je sir lepo stopil in je kruh dobil zapečen izgled. Servirano sem posula še z sesekljanim drobnjakom, vsak pa si je po želji dodal še kečap.

 

 

 

Njami!

Jesenska ''to do'' lista

Pravijo, da je jesen zadnji in najslajši nasmeh leta....in ta nasmeh je lahko še kako aktiven.

Tole je moj seznam jesenskih opravil. Nekaj smo jih že obkljukali :)

Za brezplačen print mi lahko pišete na: dt.tiskovine@gmail.com
ali kliknite (pdf).

Drobna pozornost

♥ Drobne pozornosti so tiste, ki rišejo nasmehe in dajejo čarobnost našemu življenju ♥

Slikarija = packarija

Slikarije z enoletnico so seveda ena sama packarija. Ampak so odlična aktivnost za prihajajoče vreme, ko bomo kakšno uro manj preživeli v naravi…saj vsi vemo, da zunaj čas hitreje mine, v stanovanju pa je male radovedneže malce težje ''zaposliti''. 

 

''Premala je še, saj še ne zna risati…'' Seveda ne zna…se pa z raziskovanje in spoznavanjem novega veliko nauči in odkriva ter razvija svoje sposobnosti. Slikarije s prstki pa so tudi odlična senzorna aktivnost.

Malo s čopičem, malo s prstki, malo v usta…in uživancija je zagotovljena. Najlažje za starše pa je, da je mali Picasso oblečen le v pleničko in se ga na koncu samo še stušira :) 

Drobna pozornost

Tokrat smo drobno pozornost ustvarili zase.
Steno smo okrasili z odtisi rok, ki nas bodo spominjali na lep jesenski dan packarije.

♥ Drobne pozornosti so tiste, ki rišejo nasmehe in dajejo čarobnost našemu življenju ♥ 

Prehladi se vračajo

Jesen je tu in poleg pisane narave, nam je prinesla prehlade, viroze in dneve čajčkanja. Lepo vreme se še niti ni dobro končalo in naša biba je že zbolela – še en razlog več, zakaj moraš imeti rad poletje :)

Skrbim, da je veliko na svežem zraku, zelenjava je dnevno na meniju, da ne govorim sadju, ki ga naravnost obožuje (in vse to je še iz domačega vrta). Tale odpornost mi je torej velika uganka, a v nekaj sem prepričana - del imunosti mora biti prirojen in lahko se postavljamo na glavo pa virusa, ki ''leti'' mimo nas, ne bomo prelisičili.

Kljub temu verjetno ni starša, ki ne bi poskusil vse, da svojemu otroku (in s tem tudi sebi :)) prihrani tegobe ob prehladu. Na tržišču je malo morje prehranskih dopolnil za dvig odpornosti in v poplavi teh pripravkov se komaj znajdeš. Zopet ne veš, kaj je tisto, kar bo zagotovo pomagalo. Tako sem se odločila za ''naravo'' in letošnjo zimo gremo v boj z bio ingverjevim medom z limono.

Delala sem po receptu Zeleno je zakon, le cimet sem izpustila.

 

Škatle za shranjevanje

Med preletavanjem fejsbuka sem naletela na stavek: ''Se tudi vi sprašujete kam z vsemi igračami?'' O tem je pisala mlada mamica na svojem blogu in zadeva me je zanimala, saj se tudi naša dnevna soba dnevno spreminja v igralnico.

Zaboji, ki jih uporablja so resnična paša za oči…barva, oblika, prostornina, takoj me je zamikalo. A s klikom na spletno trgovino se je zanimanje hitro zmanjšalo. Cene se začnejo pri košku za 25€ in končajo pri zabojniku za 40€, kar pa je danes za povprečno slovensko družino velik zalogaj.

Takole sem se zadeve lotila jaz. Že od kar imamo malega škratka, sem zvesti kupec Dm-a. Prepričali so me prav vsi izdelki njihovega babylove programa in čisto navdušena sem nad škatlami v katerih so pakirane pleničke. Pisane, pikaste, srčkaste, z otroškimi motivi in prostorom za napis. Vse kar potrebujete je torej prazna škatla, če ji želite prilagoditi višino pa si pomagate z ravnilo in nožkom.

Prostor pod otroško posteljico je tako pisano zapolnjen. Višino sem prilagodila ''glih za glih'', da je škatlice malce težje potegniti ven in so primerne za shranjevanje stvari, katere ne želite razmetane po vsej sobici. Pri nas so to plenice in ostala otroška kozmetika, ki jo kupujemo na mesečno zalogo. V igralnem kotičku, kjer višina ni igrala nobene vloge, pa sem zgornje stranice le privihala in ''zaboji'' so bili pripravljeni na igrače. 

 

Moj čebljavček

Najprej jok, potem smeh, sledile so vse možno kombinacije zlogov…gu-gu, ta-ta, ma-ma, daj-daj in sedaj imamo doma malega ''kitajčka''. Ali s Pavčkovimi besedami: ''Najprej je sama tema, najprej je velik nič, potlej je majcena deklica in iz nje ljubek deklič.''

 

Deklič, ki veliko čeblja, razlaga, se krega, kaže, žuga, se smeji in seveda še vedno kdaj pa kdaj zajoče. A na srečo smo komunikacijo z jokom že prerastli. Sedaj jo poslušamo, kimamo in poskušamo odgovarjati s kar se da logičnim predvidevanjem odgovorov. Razumemo se pri besedi ''še'' (še jedla, še igrala…odvisno od aktivnosti, ki jo pred 'še' izvaja), vsa prevozna sredstva so postala brrr(um) in tudi nekaj živali že uspešno oponaša. Tu pa so še vsi tisti trenutki, ko ravno v pravem času zloži pravo besedo (Vauuu, hudo, vidiš, lejga lejga..) in so zgolj slučaji, ki nas nasmejijo do ušes.  

 

Sem pa sedaj, pri njenih 15 mesecih, doživela tisti balzam za ušesa in dušo, ki sem ga prej jemala za zelo samoumevnega in (priznam) mislila, da je še eno pretiravanje mam. Dva zloga, ki sta se sicer pojavila zgodaj, sta končno dobila pomen in jih izgovarja z razlogom.

Mamamama ♥ ponosna mama